Cilj pomeni v Patagoniji večinoma zelo negotovo željo. Zaradi nepredvidljivega vremena in vrste drugih dejavnikov je najbolj običajen cilj preplezati vsaj eno smer, steno, se povzpeti na vsaj enega od vrste granitnih vrhov. Sicer pa so naši cilji razvrščeni nekako takole:
- plačati letalske vozovnice
- nabaviti vso potrebno (ali vsaj približno) opremo in spakirati
- preživeti polet v Južno Ameriko brez kakšnih posebnih padcev na tla
- se nato prebiti še do hribov in to ta pravih - se pravi okolica Fitz Roya in Cerro Torreja
- spraviti sebe in opremo pod kakšno steno, za začetek katerokoli, in splezati kakšno smer za ogrevanje (možnosti: Aguja Rafael, Ag. St. Exupery, Ag. de la S, Cerro Mocho, Cerro Poincenot, Ag. Mermoz, Ag. Guillaumet...)
- poglaviten nadaljni cilj sta predvsem lepo vreme in dobre razmere, v takšnih primerih se vselej odprejo skoraj neomejene možnosti za plezanje, naše želje pa so vezane predvsem za glavna tukajšnja granitna manekena - Cerro Torre in Fitz Roy
- glede na to, da je 6. točka utopija, bomo zadovoljni s kakršnimkoli plezalskim uspehom, super bi že bilo, če bi nam uspelo ponoviti kakšno smer na zahodni strani Fitz Roya ali Via Kompressore (6a, A2, 1800 m) v Cerro Torreju, idealno pa seveda obe
Fitz Roy z zahoda (Foto:grmoclimb.net)
- preživeti vse vzpone, se vrniti nazaj v civilizacijo z obilo fotografskega in filmskega materiala ter po vrnitvi narediti kakšen dober žur, čago, fešto ali karkoli zabavno-družabnega za tiste, ki nas podpirajo in bodo vsaj v mislih upali in trpeli z nami ves čas odprave
- v Patagoniji spiti čim več čaja "mate" in pojesti calafatov, da se še kdaj vrnemo (tako namreč pravijo tam)
- ja, kaj pa vemo, toliko želja in ciljev pa tudi nimamo naenkrat... no, nekaj bi se že še našlo...
|
|
El tiempo